Avstralija, South Australia, december 2012

Modro jezero v kraju Mt. Gambier, čigar modrina še danes ni pojasnjena. Jezero je namreč modro le od novembra do februarja, sicer pa je sivozeleno.

Večino južne in osrednje Avstralije je nekoč prekrivalo morje, ostala pa so slana jezera, ki so zaradi majhne količine padavin večinoma suha.

Sol od blizu 

In končno sva prispela v Port Augusto, mesto na robu, zadnjo urbano postojanko, kraj na koncu vseh razumnih poti. Od tod dalje le 3000 km puščave z nekaj zaselki, ki imajo okrog 20 prebivalcev, le toliko, da lahko skrbijo za bencinsko črpalko in nekaj enostavnih prenočišč. Bilo je 48°C v senci, pihal je zlovešč vroč veter, zunaj nikogar, cesta pa tako razbeljena, da je njen neskončni ravni jezik ustvarjal fatamorgano vode v daljavi. (V kombiju, naj mimogrede opomniva, nimava klime)

Tako imenovani kitajski zid v nacionalnem parku Flinders Ranges na božični dan

Ko se znajdeš sredi ničesar ...

Božična večerja v kampu nacionalnega parka Flinders Ranges 

Flinders Bush Cake ali improvizirana puščavska torta iz palačink in linolade, ki jo prodajajo tudi v Avstraliji!

Sončni zahod nad suhim slanim jezerom

Takole bo nekoč končal tudi najin kombi

Prvi nočni postanek v puščavi in tipična puščavska naselbina, ki jo Avstralci imenujejo "town" (mesto). Kar pa se tiče muh, vam lahko zagotoviva, da številka ni pretirana ...

Coober Pedy ali DOBRODOŠLI V PEKLU

Aridno območje brez padavin, dnevna temperatura med 40°C in 50°C, ki se ponoči lahko 

spusti tudi do -5°C, in lokacija sredi ničesar – vse to ni moglo biti kos človekovemu pohlepu po dragih kamnih. Coober Pedy, v jeziku staroselcev "Belec v luknji", je rudarsko mesto, kjer je leta 1915 14-letni deček iskal pitno vodo, po naključju pa našel opale. Dandanes je mesto svetovna prestolnica opalov, saj prispeva kar 95% svetovnega izkopa. Ljudje pa, ki so vsi tako ali drugače vpleteni v rudarstvo, so ugotovili – ''zunaj ne moremo preživeti, kopati pa tako ali tako znamo'' in so se naselili pod zemljo. Tri četrtine izmed 3500 prebivalcev živi v opuščenih rovih ali pa v prav zato izkopanih luknjah v zemlji. Pod zemljo je konstantna temperatura idealnih 23°C in življenje lahko poteka dokaj normalno – dokler seveda ne stopiš na sonce ...

V Coober Pedy se lahko priseli prav vsakdo, le najeti morate kos zemlje, avstralska vlada vam podari vrtalne stroje in na njene stroške vam že utečeni možje izkopljejo prva dva osnovna rova, potem pa potrebujete le približno 1000 $ za dizel na mesec, kolikor vam bodo popili delovni stroji, in pa vsaj še enega entuziasta s približno enako vnemo – da v rovu ne boste osamljeni. Potem pa kramp v roke in morda najdete tisto najdebelejšo opalovo žilo, ki jo pogumni belci v luknjah iščejo že 97 let ...

V Coober Pedyju pa ne živijo samo Avstralci. Sem so se preselili obupani, premeteni, izgubljeni in predrzni iz vsega sveta - ni čudno torej, da je ob vstopu v mesto znak za srbsko pravoslavno cerkev, hrvaški klub in grško taverno. Vse seveda pod zemljo!

Edina podzemna srbska pravoslavna cerkev na svetu še od znotraj

Dobrodošli pod zemljo! Na sliki podzemno bivališče, kakršno je bilo, in takšno, kakršno je danes.

Skorajda "hobbit hole" (hobitova luknja)

Iskalec opalov (žal neuspešno)

Najdaljša ograja na svetu, ki so jo postavili zaradi napadov puščavskih psov dingov na drobnico. S svojimi 5600 kilometri (prvotno 9600 km) je daljša od Velikega kitajskega zidu in je najdaljši objekt na svetu.

Razkopana pokrajina okoli Coober Pedyja

Igra rožnatih odtenkov ob sončnem zahodu in luninem svitu